Andrea Lekić: V Ljubljani puščam srce
Značaj rojene zmagovalke. Športnica po duši in srcu ter načinu življenja. Danes 23-letna Andrea Lekić je v Krimu pustila globok pečat, a odhaja. Sanj v Ljubljani ni uresničila.
Vsaj tistih sanj po osvajanju lovorik. Evropskih pač. Sanje za zdaj ostajajo sanje beograjske rokometašice, na katero mnogi stavijo, da bo kmalu najboljša na svetu. Prvo ime ženskega rokometa. Žal jo je najboljši slovenski klub "izpustil" iz rok, odhaja k hudemu konkurentu Györiju. Kot pravi, se ji zdi, da lahko tam prej uresniči svoje sanje.
Razlog za takšno odločitev tiči v tem, da s Krimom nisem mogla osvojiti naslova v ligi prvakinj. Györi ETO ima boljšo finančno konstrukcijo in prek njega vidim več možnosti, da se mi izpolni največja želja. Potem ko sem se lani odločila za še eno leto v Krimu, smo se dogovorili, da odidem, če v tej sezoni ne pridemo na vrh. Sedaj želim preizkusiti novo okolje, predse postaviti nov izziv. Upam, da bo Madžarska pomemben naslednji korak v karieri.
Bili ste ljubljenka občinstva, lahko bi celo rekli zvezda ob imenih, kot so Ljudmila Bodnjeva, Marina Vergeljuk, Jelena Grubišić itd. Ste se počutili tako?
Ne, ne, niti pod razno ne. Sebe ne doživljam tako. Enostavno sem bila takšna oseba, kot sem. Le Andrea, in nič drugega. Po sobotni tekmi s Krko sem videla, da so me res sprejemali takšno, kot sem in da me imajo radi. Težko najdem prave besede za te krasne občutke. Tisto, kar sem dala navijačem in bližnjim okoli sebe, je moje srce.
"Glavni razlog za odhod je, da lahko pri Györiju uresničim sanje".
Na Madžarskem boste le ena izmed mnogih. V Györu je krog igralk najvišjega svetovnega kova širok. Vas ne skrbi, da ne bi igrali?
Se strinjam, da bo velika konkurenca. Mora biti, če hočeš uspeti. Zanesljivo ni igralca na svetu, ki bi lahko odigral tekmo 60 minut brez nihanj, na konstantno visoki ravni. Zadovoljna sem s tem, da bom v vrhunsko organiziranem klubu, med igralkami, ki v svetovnem rokometu pomenijo mnogo. Dovolj mi bo, da odigram ponujene minute vrhunsko. Ni me strah konkurence, gledam le to, kako bomo skupaj tekmovali in dosegali vidne rezultate. Z veseljem odhajam tja.
Vas tudi napovedan prihod novega trenerja ni prepričal, da bi ostali v Krimu?
Ne, enostavno nisem razmišljala v tej smeri. Želela sem zamenjati okolje in poskusiti nekaj novega. Prvi razlog za odhod je, da sem zadovoljna s ponudbo in vizijo Györija. Glavni dejavnik pa, da tam podobno razmišljajo kot jaz. Tudi oni bodo vse naredili, da končno osvojijo ligo prvakinj. To me je vodilo k tej odločitvi.
Ste v Ljubljani dosegli/naredili, kar ste si želeli po prihodu iz Beograda?
Sem. V tem obdobju sem igralsko napredovala. V Ljubljano sem prišla še ne stara 19 let, brez izkušenj, zato sem lahko zadovoljna s tem, s čemer se poslavljam. Vem, da je bil prihod v Krim najboljša poteza v karieri. Za mano so štiri nepozabna leta. Dobila sem dovolj izkušenj, bila blizu polfinala. Krimu v prihodnje želim veliko sreče in da spet kmalu naredi kakšen rezultat, saj to potrebuje slovenski rokomet kot tudi rokomet na Balkanu. Vsem krasnim ljudem in soigralkam želim vse dobro. In upam, da se ne bomo srečali pred polfinalom.
"Polfinalisti lige prvakinj so imeli boljšo konstrukcijo ekipe in igre".
Kaj je šlo narobe v Evropi? Bili ste tako blizu polfinalu, pa ni šlo?
Prva stvar je bila poškodba Dragane Cvijić, ki je močno vplivala na naš rezultat. Dragana je bila naša ključna igralka v obrambi in napadu. Nismo imeli dolge klopi, kot radi rečemo. Preostale ekipe so razpolagale z večjim številom enakovrednih igralk. Vseh tekem nismo odigrali tako, kot bi lahko, tudi brez Dragane bi morali igrati boljše. Ekipe, ki so se prebile v polfinalu, so imele bolšjo konstrukcijo ekipe in igre.
Na zadnji tekmi niste zadrževali solz. Vam je bilo v tem trenutku žal odločitve, da odhajate?
Ni mi bilo žal. Moram priznati, da je bila tekma s Krko zame čustveno najtežja tekma v dresu Krima. Nosila sem najljubši dres, za mano so stali najboljši navijači, z mano so igrale prijateljice, ne le soigralke. Z njimi sem delila dobro in slabo. Treba se je bilo posloviti od vsega tega. To je najtežje. Moram naprej, stremeti k novim ciljem, a res mi je bilo hudo. Kar so naredili navijači, pa je nekaj, česar nikoli ne bom pozabila.
To pomeni, da se povsem poslavljate od Slovenije?
Nikakor. Slovenija je moj drugi dom. Semkaj se bom verjetno vračala pogosto, saj imam prijatelje, ki jih bom zelo pogrešala. Upam pa, da se mi bo uspelo prvič se vrniti že konec junija, saj bi se zelo rada odzvala povabilu Uroša Zormana in obiskala njegov poletni tabor za otroke v Savudriji.
Intervju Maja Mastnak
Andrea Lekic: In Ljubljana, am lasat inima mea.
Caracter născut câştigător.Sportiv sufletist si modul ei de viaţă.Astăzi, 23 de ani Andrea Lekic a lăsat un semn profund pt Krim.Vise in Ljubljana care nu sa materializat.
Cel puţin aceste vise sa fie trofee cucerite.Dar Europa. Un vis de acum ramane un vis rokometašice Belgrad,care va fi în curând cele mai bune din lume.Primul nume de handbal feminin.Din pacate, acesta este cel mai bun club sloven "da drumul" din mana, lasand competitor serios Györului.El a spus se pare că s-ar putea realiza in curand visele lor.
După patru sezoane lasi Krimul,desi drumul este intr-o creştere abruptă chiar aici.De ce aceasta decizie?
Motivul pentru aceasta decizie consta în faptul ca nu am putut castiga titlul in Liga Campionilor. Győri ETO are structurii financiare mai bune si prin ea am vazut mai multe posibilitati de a-mi indeplini dorinta mea cea mai mare.Acum vreau sa încerc noul mediu, preşedintele a infiinţat o noua provocare. Sper ca in Ungaria sa fie un pas important în cariera mea.
Ai fost atractia meciului,ai fost in centrul atentiei s-ar putea spune chiar numele stele cum ar fi Lyudmila Bodnjeva, Vergeljuk Marina, Jelena Grubišić etc.Cum te-ai simtit?
Dupa jocul de sambata(14.05.2010) cu Krka am vazut ca am primit într-adevar acest lucru ca eu sunt si că-mi place.Am fost doar eu si numai Andrea si nimic altceva.Dificil de a gasi cuvintele potrivite pentru aceste sentimente minunate.Ce am oferit fanilor si cei dragi din jurul meu, inima mea.
In Ungaria nu va fi doar o jucatore buna ci mai mule jucatoare.Györ are un lot valoros cu jucatoare de clasa mondiala la nivel maxim.Nu va e teama nu va faceti griji, ca nu veti juca?
Sunt de acord ca va exista o concurenta mare. Trebuie sa fie, daca doresc sa reusesc.Desigur nici un jucător din lume nu poate juca meci de 60 de minute fara fluctuatii la nivel constant ridicat.Sunt mulţumita de club,printre actritele din handbal lume inseamna mult.Nu ma tem de concurenta,doar ma uit cum împreuna putem concura si obtine rezultate.Sunte fericita ca ma duc acolo.
Numirea antrenorului Satul, te-a nemultumit si asta a facut ca tu sa nu mai ramai la Krim?
Nu,m-am gandit in aceasta directie.Am vrut sa schimbe mediul si sa încerc ceva nou.Primul motiv pentru am decis sa ma duc la Gyor a fost oferta si obiectivele. si voi face tot ce imi sta in putinta pentru a castiga în cele din urmă Liga.Acest lucru ma condus la aceasta decizie.
Esti în Ljubljana de foarte mica...
In aceasta perioada am progresat ca jucator. In Ljubljana cand am venit aveam 19 ani,cu nici o experienta asa ca pot fi fericit cu faptul ca aici am invatat sa joc. Stiu ca a fost sosirea la Krim a fost cea mai buna mutare din cariera mea. Pentru mine exista patru ani de neuitat.Am suficienta experienta pentru a fi aproape de semifinale. Lui Krim in viitor ii doresc mult noroc deoarece avem nevoie de handbalul sloven si de handbal din Balcani
Ai terminat jocul in lacrimi.Ai fost în acest moment,din păcate ai luat decizia sa parasesti Krim?
Recunosc ca jocul cu Krka pentru mine emotional a fost cel mai greu joc in tricoul lui Krim.Fanii au fost alaturi de mine,cu bune cu rele am fost iertate partea cea mai grea a fost ca am depuns eforturi pentru obiective noi dar am fost foarte rau.
Am incercat cat de cat sa va traduc interviul(asta cu ajutorul google translate si din ce am dedus eu) sper sa il intelegeti :(
ENJOY!
Niciun comentariu:
Trimiteți un comentariu